Linguistic changes in the 1768 second edition of Matija Kastelec’s Mesec božje ljubezni [The Month of God’s Love] from the collection Nebeški cilj [Heavenly Goal] (1684)

Abstract

Prispevek na podlagi primerjave izvirnega besedila Matije Kastelca Mesec božje ljubezni iz Nebeškega cilja (1684) in prirejene samostojne izdaje iz leta 1768 osvetljuje jezikoslovne (črkopisne in pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne) spremembe, ki izkazujejo odmik od Kastelčeve tradicionalno dolenjske baročne knjižne norme k mlajši gorenjski z začetka narodnega preroda v drugi polovici 18. stoletja, primerljivi z normo v Krajnski gramatiki (1768) Marka Pohlina. Izhodišče jezikovne primerjave predstavljajo razprave Martine Orožen, v katerih je začrtala smernice jezikovnega razvoja in v Kastelčevem jeziku prepoznala kontinuiteto s protestantsko tradicijo in Stiškim rokopisom iz 15. stoletja.

Based on a comparison of Matija Kastelec’s original text Mesec božje ljubezni [The Month of God’s Love] from Nebeški cilj [Heavenly Goal] (1684) and an adapted independent edition from 1768, the article sheds light on the linguistic changes (orthography and spelling, phonology, morphology, syntax and lexicology), which correspond to a shift from Kastelec’s traditional Lower Carniolan Baroque literary norm to the younger Upper Carniolan literary norm at the beginning of the national renaissance in the second half of the 18th century, comparable to the norm in Marko Pohlin’s Carniolan Grammar (1768). The starting point of the linguistic comparison is Martina Orožen’s work, in which she outlines the guidelines for language development and recognizes that Kastelec’s language displays continuity with the Protestant tradition and the Stična manuscript from the 15th century.