Slovensko-angleška protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega določila

Abstract

SLOVENE: Protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega določila oz. povedkovega določila je skušala ugotoviti, katere so najpogostejše strukture v slovenščini, ki ohranjajo ali zamenjujejo angleški nedoločnik v tej vlogi v leposlovnih besedilih. Osnovni korpus za analizo je sestavljalo pet angleških leposlovnih besedil in njihovih prevodov v slovenščino. Za predstavitev rezultatov analize je bilo potrebno uvesti nov izraz osebkovo določilo kot prevedek izraza ‘subject complement', ker strokovno izrazje in klasifikacja angleškega slovničnega sistema ne ustrezata v celoti slovnični terminologiji in določitvam, ki so se uveljavile v slovenskem prostoru.

Osnovne hipoteze protistavne analize, ki je primerjala rabo nedoločnika v vlogi osebkovega določila v angleških besedilih z ustreznicami v slovenskih prevodih, so bile, da v določenih primerih raba nedoločnika v slovenščini popolnoma ustreza rabi v angleščini, da v določenih primerih rabe nedoločnika v angleščini v slovenščini ne moremo uporabiti nedoločnika, temveč navadno uporabimo osebno glagolsko obliko v prostem ali odvisnem stavku ter da v slovenščini pogosteje segamo po osebni glagolski obliki tudi v primerih, ko je možno uporabiti bodisi nedoločnik bodisi osebno glagolsko obliko.

Rezultati raziskave so pokazali, da je raba nedoločnika v vlogi osebkovega določila redka že v angleških leposlovnih besedilih, še bolj pa v prevodih leposlovnih besedil v slovenščini. V skladu s prvo podmeno se je izkazalo, da v slovenskih prevodih leposlovnih besedil v določenih primerih raba nedoločnika popolnoma ustreza rabi v angleščini. Prav tako so rezultati potrdili predvidevanje, da v določenih primerih rabe nedoločnika v angleščini prevajalci uporabljajo v slovenščini osebno glagolsko obliko v prostem ali odvisnem stavku. In končno, dejstvo, da prevajalci raje segajo po osebni glagolski obliki v prevodu tudi takrat, ko bi bil prevod z nedoločnikom sprejemljiv, je potrdilo pričakovano večjo pogostnost osebne glagolske oblike v slovenskih prevedkih angleškega nedoločnika v vlogi osebkovega določila.

ENGLISH: An English-Slovene contrastive analysis of the infinitve in the function of subject complement has attempted to determine the most frequently chosen equivalents in Slovene literary translations corresponding to the English subject complement realized by the infinitive or the infinitival clause. As the material for analysis five English literary texts and their translations into Slovene were used. The analysis demanded some terminological innovation: the term osebkovo določilo for 'subject complement' was introduced since the terminology and classification of the English grammatical system do not correspond completely to those of the 1984 Slovene grammar.

The basic hypotheses of the English-Slovene contrastive analysis of the subject complement realized by the infinitive were the following: in some cases the Slovene use of the infinitive in this function fully corresponds to that of English, in some cases the use of the infinitive is not possible in Slovene and the finite verb form is used instead, and finally, in most cases the finite verb form is used in Slovene even when the infinitive is also possible.

The results of the analysis have shown that the infinitive in the function of subject complement is rare in English literary texts and even more so in Slovene translations. The analysis has confirmed the assumptions that in some cases the use of the infinitive in Slovene translations fully corresponds to that of English, and that in the majority of cases the Slovene translators used finite verb forms for English infinitives. The analysis has also confirmed the assumption that Slovene translators prefer finite verb forms even when the translation with the infinitive is possible and thus established that the English infinitive as subject complement is usually rendered by the finite verb form in Slovene translations.