Abstract
The author describes his experience in writing a scientific dialectological
Avtor predstavlja svoje izkušnje pri pisanju znanstvenega narečnega
slovarja, ki je nastajal na osnovi surovega gradiva ljubiteljskih
zbiralcev besedja. Sprva navaja pomanjkljivosti tovrstnega gradiva
in postopke prevpraševanja, popravljanja in odstranjevanja, zatem
razpravlja o postopkih širjenja zbranega gradiva ter vse skupaj ponazarja
s primeri iz Rječnika govora Svetog Đurđa (Rječnik ludbreške
Podravine), ki ga je sestavil skupaj s Stjepanom Belovićem, učiteljem
in ljubiteljem svojega rodnega kajkavskega govora. Zaključuje, da
lahko prvovrsten znanstveni slovar nastane le v sodelovanju med nestrokovnjakom
in strokovnjakom, pri čemer prvi nikakor nima samo
stranske vloge.
vocabulary starting from the raw materials collected by nonprofessionals.
First he gives “bad” examples of materials of that kind
as well as of procedures of reconsideration, correction and elimination.
Then he discusses procedures for expansion of the collected material.
All this is illustrated by examples from The Dictionary of Sveti Đurđ
(The Dictionary of the Ludbreg Podravina region) that the author compiled
together with Stjepan Belović, a local teacher and a devotee of the
local Kajkavian dialect. He concludes that a first-rate scientific dictionary
can be only written through collaboration between amateurs in the
field and the professional expert, where the non-professional amateur
by no means plays a minor role in the collaboration.