2024-03-29T05:52:49Zhttps://kuscholarworks.ku.edu/oai/requestoai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44112018-04-30T15:38:16Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Lundberg, Grant H.
2009-03-22T20:52:24Z
2009-03-22T20:52:24Z
2007-01-01
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 97-109 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4411
http://hdl.handle.net/1808/4411
10.17161/SLS.1808.4411
Članek je opis in analiza ankete, v kateri smo zastavljali vprašanja o rabi narečij in odnosu do narečij
v Sloveniji. Izvedena je bila novembra 2005 na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Na splošno je anketa študentov pokazala stanje v prid ohranjanju narečij, ki pa je na nekaterih narečnih področjih precej neenotno.
This paper is a description and analysis of a survey designed to ask questions about dialect usage
and attitudes in Slovenia. The questionnaire was administered during November of 2005 at the University of Ljubljana and the University of Maribor. Overall, the survey of university students depicts a situation that is positive for dialect maintenance, but there is significant variation in some dialect regions.
en_US
openAccess
Dialectology
Slovene language
language prestige
Perceptual Dialectology and the Future of Slovene Dialects
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44172018-04-30T15:33:39Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Fajfar, Tanja
2009-03-22T21:45:00Z
2009-03-22T21:45:00Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 169–181 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4417
http://hdl.handle.net/1808/4417
10.17161/SLS.1808.4417
Članek je razdeljen na tri dele: v prvem je predstavljen projekt priprave slovenske različice pravnih
aktov Evropskih skupnosti, drugi se osredotoča na slovensko pravno terminologijo, v tretjem pa je
navedenih nekaj primerov, ki ponazarjajo, kako se je slovenska pravna terminologija odzvala na
poimenovanje pojmov iz pojmovnega sveta pravnega reda Evropskih skupnosti (acquis communautaire).
Ta je nacionalnim pravnim redom držav članic nadrejen ter terja enotno interpretacijo in
uporabo, kar omogočajo le natančni in nedvoumni termini kot poimenovanja, izhajajoča iz razumevanja
pojma v izvornem pojmovnem sistemu.
The article is divided into three parts: in the first part the author introduces the preparatory work
for the Slovene variant of legal acts of the European Union, the second part focuses on legal terminology,
and the third adduces some examples illustrating how Slovene legal terminology has
responded to the creation of terminology for the conceptual world of the EU legal system (acquis
communautaire). This body of law takes precedence over the legal systems of the member states
and demands a uniform interpretation and implementation, which can be achieved only through
unambiguous denotation that is derived from understanding the concept in the framework of its
original semantic system.
other
openAccess
terminology
Lexicology
European Union
transition
Slovenski terminološki sistemi na primeru pravne terminologije
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44192018-04-30T15:32:58Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Klemenčič, Simona
2009-03-22T22:01:39Z
2009-03-22T22:01:39Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 133–150 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4419
http://hdl.handle.net/1808/4419
10.17161/SLS.1808.4419
V članku avtorica analizira postopke, ki privedejo do sklepa, da je v predhistoričnem času obstajal
neki narečni areal, torej jezikovna povezava med dvema ali več prasorodnimi jeziki na znanem ali
neznanem zemljepisnem področju. Na primeru hipotetičnega antičnobalkansko-baltsko-slovanskega
narečnega areala z aplikacijo teorije argumentacije izlušči tipične napake pri sklepanju.
The author treats the processes that lead to the establishment in the prehistoric period of a given
dialect area, in other words, a connection between two or more proto-related languages in a known
or unknown geographical territory. By examining the hypothetical ancient Balkan-Baltic-Slavic
dialect areal with the application of the theoretical argumentation, typical fallacious conclusions are revealed.
other
openAccess
language prehistory
Indo-European
K metodologiji dialektologije jezikovnih družin: sklepanje o obstoju narečnega areala
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44072018-04-30T15:41:59Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Subhalaxmi Chidambaram, Vrinda
2009-03-22T18:34:44Z
2009-03-22T18:34:44Z
2007-01-01
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies (6): 287-301) http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4407
http://hdl.handle.net/1808/4407
10.17161/SLS.1808.4407
Avtorica raziskuje raznovrstne oziralne stavke v slovenšcini s posebnim ozirom na strukturo, ki se tradicionalno obravnava kot izjemna glede na to, da je v njej neskladje med številom v naslonskem
zaimku in številom v odnosnici, npr. Najboljši iskalec si, [RC kar smo jih imeli.] Razprava kaže, kako sodobna generativna skladnja lahko reši ta problem, in sicer z dvema možnima rešitvama.
The author explores the various types of relative clauses in Slovene, focusing on a construction
that has traditionally been assumed to be a special type of relative clause in which there seems to be a mismatch between the number feature of the clitic pronoun and that of the relative head, e.g., Najboljši iskalec si, [RC kar smo jih imeli.]1 best-Nom.sg.masc. seeker-Nom.sg.masc. BE-2nd.
sg.pres. that BE-1st.pl.pres. 3rd.pl.acc.pron have-L-participle ‘You are the best seeker that we have
had (them).’ The paper illustrates how contemporary generative syntax can handle the problem of this feature mismatch, giving two possible solutions.
en_US
openAccess
syntax
relative clauses
Slovene language
Slovenian language
Relative and Pseudo-Relative Clauses in Slovene
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44102018-04-30T15:40:24Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Langston, Keith
2009-03-22T19:02:49Z
2009-03-22T19:02:49Z
2007-01-01
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 6 (2007) http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4410
http://hdl.handle.net/1808/4410
10.17161/SLS.1808.4410
Novi cirkumfleks so po mnenju večine raziskovalcev povzročile fonetične okoliščine; razumejo ga kot nadomestno podaljšanje v zameno za izgubo notranjega šibkega polglasnika ali za skrajšanje
prvotnega dolgega samoglasnika v naslednjem zlogu. V pričujočem prispevku avtor razčlenjuje dejstva, ki nasprotujejo temu nazoru, in zagovarja razlago, da je novi cirkumfleks nastal kot rezultat delovanja oblikoslovnih in fonetičnih dejavnikov.
The neocircumflex has most often been described as being phonologically conditioned and is usually understood to represent lengthening in compensation for the loss of an internal weak jer or the shortening of an original long vowel in the following syllable. This article examines evidence that calls this explanation into question and argues that the neocircumflex does not
represent compensatory lengthening, but should be attributed to a combination of morphological and phonological factors.
en_US
openAccess
Croatian language
Slovene language
Kajkavian dialect
Dialectology
Accentology
The Neocircumflex in Western South Slavic
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44212018-04-30T15:32:26Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Breznik, Irena Stramljič
2009-03-22T22:16:49Z
2009-03-22T22:16:49Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 183–193 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4421
http://hdl.handle.net/1808/4421
10.17161/SLS.1808.4421
Prispevek aktualizira in vzpostavlja kontinuiteto raziskovanja slovenske slengovske frazeologije,
saj je zadnja pomembnejša tovrstna raziskava nastala pred petindvajsetimi leti. Medtem se je pojavil
splet kot nova oblika medija, ki omogoča še hitrejše širjenje in spreminjanje slenga na zanj
osrednjih prvinah, tj. disfemizmu, medjezikovnosti in besedni igri. Medmrežje kot nov prenosnik
zaradi množične dostopnosti slengovske jezikovne prvine pomika iz zaprtih in pogosto obrobnih
družbenih komunikacijskih položajev v javne in množične, saj so našli svoje mesto celo v oglaševanju.
The paper reprises and highlights the re-emerging study of Slovene slang phraseology, which had
been taken up the last time a quarter century ago. In the meantime, the Internet has appeared as
a new medium that fosters even more rapid dissemination of information and change in slang in
its fundamental elements, i.e., dysfemism, interlinguism, and punning. The Internet because of its mass accessibility as a new carrier of information moves formerly closed and marginal social
communication situations into the broad public and mass-communicative sphere, as these elements have even found their way into advertising.
other
openAccess
internet language
invective
taboo
slang
Slovenska slengovska frazeologija danes
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44092018-04-30T15:41:04Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Hamp, Eric P.
2009-03-22T18:55:03Z
2009-03-22T18:55:03Z
2007-01-01
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 307-309 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4409
http://hdl.handle.net/1808/4409
10.17161/SLS.1808.4409
Etymology of Resian dialect (Slovene) Pëňt’/Pëgnt’ ‘Stone, Cliff’.
en_US
openAccess
Etymology
Dialectology
Language contact
Romance-Slavic
Resian Pëňt’/Pëgnt’ ‘Stone, Cliff’
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44142018-04-30T15:35:50Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Pronk, Tijmen
2009-03-22T21:15:53Z
2009-03-22T21:15:53Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 111–132 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4414
http://hdl.handle.net/1808/4414
10.17161/SLS.1808.4414
Prispevek predstavlja narečne podatke iz Ziljske doline na Koroškem, ki jih navaja Urban Jarnik v pismih Primicu in Kopitarju. Jarnikovo obravnavo narečnih podatkov imamo lahko za začetek
slovenskega narečjeslovja. Prvi del prispevka je posvečen filološki in fonološki analizi Jarnikovih podatkov, v drugem delu pa je slovarček vseh ziljskih besed, izpričanih v Jarnikovih pismih. Gradivo prinaša veliko narečnih besed, ki jih v poznejši literaturi ni zaslediti.
The paper presents the dialectal data from the Gailtal in Carinthia that Urban Jarnik discusses in
his letters to Primic and Kopitar. Jarnik’s discussions of his native dialect in these letters could be
regarded as the first serious treatment of Slovene dialectal material. The first part of the paper is
devoted to a philological and phonological analysis of Jarnik’s data. The second half gives a glossary
of all the Gailtal Slovene words in Jarnik’s letters. Many dialectal words that Jarnik gives are
not attested in later literature.
en
openAccess
Dialectology
Slovene language
German-Slavic
Language contact
Gailtal Slovene in Urban Jarnik’s Letters to Primic and Kopitar, 1811–1814
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44122018-04-30T15:38:00Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Cvetko Orešnik, Varja
Orešnik, Janez
2009-03-22T21:00:29Z
2009-03-22T21:00:29Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 235–249 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4412
http://hdl.handle.net/1808/4412
10.17161/SLS.1808.4412
Naravna skladnja je deduktivna teorija v razvoju in veja teorije naravnosti. Sodbe o naravnosti so
ubesedene v lestvicah naravnosti, ki sledijo iz osnovnih meril (ali »aksiomov«), naštetih v začetku
sestavka. Napovedi teorije se izračunavajo v t. i. izpeljavah, katerih glavni sestavini sta par lestvic
naravnosti in pravila o ujemanju med soodnosnimi vrednostmi naravnosti. Ločimo vzporedno in
križno ujemanje, ki sta v dopolnjevalni razvrstitvi. Križno ujemanje je obvezno v izpeljavah, omejenih
na skrajno nenaravno okolje.
Lestvice naravnosti vsebujejo zvečine po dve vrednosti, npr. >nat (+, –) / človeško; nekatere vsebujejo
po tri vrednosti, npr. (za slovenščino) >nat (ednina, množina, dvojina), ali so še bolj zapletene.
Ta sestavek obravnava lestvice s po tremi vrednostmi in prispeva tole: omejevanje okolja neke
izpeljave na najbolj desno ali na najbolj desni vrednosti take lestvice naravnosti, ki vsebuje tri vrednosti,
zahteva križno ujemanje. To je ponazorjeno s slovenskim, ruskim in angleškim jezikovnim
gradivom.
Druge objave o naravni skladnji: Kavčič 2005a–b, Orešnik 1999, 2000a–b, 2001a–f, 2002, 2003a–
c, 2002/03, 2004. V tem seznamu so samo dela, napisana v angleščini.
Natural Syntax is a developing deductive theory, a branch of Naturalness Theory. The naturalness
judgements are couched in naturalness scales, which follow from the basic parameters (or
“axioms”) listed at the beginning of the paper. The predictions of the theory are calculated in the
deductions, whose chief components are a pair of naturalness scales and the rules governing the
alignment of corresponding naturalness values. Parallel and chiastic alignments are distinguished,
in complementary distribution. Chiastic alignment is mandatory in deductions limited to unnatural
environments.
Naturalness scales are prevailingly two-value; for instance, >nat (+, –) / human. Some are threevalue
– for instance (for Slovenian), >nat (singular, plural, dual) – or even more complicated. This
paper deals with three-value scales and features the following chief finding: the restriction of the
environment of any deduction to the rightmost value or to the two rightmost values of a threevalue
naturalness scale requires chiastic alignment. This is exemplified with Slovenian, Russian
and English material.
Earlier publications on Natural Syntax: Kavčič 2005a–b, Orešnik 1999, 2000a–b, 2001a–f, 2002,
2003a–c, 2002/03, 2004. This list cites only works written in English.
en
openAccess
syntax
morphosyntax
Natural Syntax: Three-value Naturalness Scales
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44202018-04-30T15:32:41Zcom_1808_5894com_1808_789com_1808_735col_1808_7025col_1808_1671
Pisanski Peterlin, Agnes
2009-03-22T22:09:29Z
2009-03-22T22:09:29Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 251–265 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4420
http://hdl.handle.net/1808/4420
10.17161/SLS.1808.4420
V članku so predstavljeni rezultati slovensko-angleške kontrastivne analize slovničnih oblik, ki se
pojavljajo v dveh vrstah metabesedilnih elementov, to so napovedi in sklici. Analiza je narejena na
korpusu znanstvenih člankov. Glavne razlike so v rabi prihodnjega in sedanjega časa v napovedih
ter v rabi preteklih časov in stavkov brez osebne glagolske oblike v sklicih.
The paper presents the results of a Slovene-English contrastive analysis of grammatical forms
found in two metatext categories: previews and reviews. A corpus of research articles (RAs) is used
in the analysis. The main differences that emerge are in the use of the future and present tense in previews and in the use of past tenses and abbreviated clauses in reviews.
en
openAccess
text linguistics
contrastive grammar
Grammatical Forms of Text-Organising Metatext: A Slovene-English Contrastive Analysis
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44162018-04-30T15:34:50Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Žele, Andreja
2009-03-22T21:36:22Z
2009-03-22T21:36:22Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 267–285 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4416
http://hdl.handle.net/1808/4416
10.17161/SLS.1808.4416
Prispevek odpira vprašanje določanja neke vrste pomensko-izraznih primitivov v slovenščini –
jezikovnih enot, s katerimi lahko pomensko in izrazno (tj. slovarsko) razlagamo vse oz. večino
besedja v določenem jeziku. Obravnava s pomensko-izraznimi primitivi povezuje seme kot pomensko
primitivne oz. nedeljive enote in se pri tem omejuje na možnost izrazitve oz. slovarske
verbalizacije valenčnih semov z valenčnimi primitivi.
The paper addresses the issue of how to identify certain kinds of semantic-expressional primitives
in Slovene. These are units of language with which we can explain semantically and expressionally
all or most of the vocabulary of the language. The discussion deals with semantemes as semantic
primitives or irreducible units and in so doing is restricted to the possibility of expressing or providing
a dictionary realisation of valency semantemes using valency primitives.
en
openAccess
Lexicology
morphosyntax
Valency Primitives as Dictionary Realisations
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44082018-04-30T15:41:44Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Dvořák, Boštjan
2009-03-22T18:46:20Z
2009-03-22T18:46:20Z
2007-01-01
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 209-233 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4408
http://hdl.handle.net/1808/4408
10.17161/SLS.1808.4408
Medtem ko se v večini jezikov, v katerih (kot npr. v južnoslovanskih) obstaja razlika med močnimi in šibkimi zaimki, naslonske oblike dokaj dosledno držijo sintaktičnih zakonitosti in pravil fonološke odvisnosti, se jih v slovenščini ne. Ker se jih ne, jih lahko upravičeno označimo za zelo nenavadno skupino besed, saj jim, poleg tega da se ne skladajo z njimi, celo naravnost nasprotujejo.
Whereas within the vast majority of languages with any difference between the strong and weak pronouns (like in the southern Slavic) as to their use and occurrence, clitic pronouns show a rather regular behaviour according to syntactic rules and phonological dependencies, the situation in Slovenian may be considered as extremely different in that they not only do not necessarily follow the respective clitic properties, but even clearly contradict them.
en
openAccess
syntax
clitics
Slovenian Clitic Pronouns and What is so Special about Them
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44132018-04-30T15:36:07Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Priestly, Tom
2009-03-22T21:08:12Z
2009-03-22T21:08:12Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 303–306 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4413
http://hdl.handle.net/1808/4413
10.17161/SLS.1808.4413
Response to an article written by Smole, Vera. 2006. “Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih,” Slavistična revija 54 (posebna številka): 125–135
en
openAccess
Dialectology
Slovene language
On a Recent Article on Developments in Gender in Slovene Dialects. A Personal Note
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/43982018-04-30T15:42:30Zcom_1808_5894com_1808_11153com_1808_789com_1808_735col_1808_7025col_1808_11154col_1808_1671
Schallert, Joseph
Greenberg, Marc L.
2009-03-05T11:24:52Z
2009-03-05T11:24:52Z
2007-01-01
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, 6 :9-76
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, 6 :9-76 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4398
http://hdl.handle.net/1808/4398
10.17161/SLS.1808.4398
SVN: Razprava podrobno obravnava zemljepisno razvrstitev in pomenski razvoj leksema *gъlčěti v južnoslovanskih narečjih, tj. na področjih z migracijsko poselitvijo. Zastavlja tudi vprašanje o prvotni povezavi med jezikovnimi skupnostmi, v katerih se je leksem razvil v glavni izraz za pojem ‘govoriti’, in sicer v južnoslovanskem pa tudi v širšem slovanskem kontekstu. Posebna pozornost se posveča bolgarščini in vzhodni slovenščini, ki izpričujeta ta razvoj.
ENG: The paper examines in some detail the diatopic distribution and semantic development of *gъlčěti in South Slavic, i.e., the Slavic dialect areas settled by migration, and raises the question of the nature of the relationship among those dialects that have developed *gъlčěti as the primary neutral verb meaning ‘speak’ both in its South Slavic and broader Slavic contexts. Special attention is given to Bulgarian and Eastern Slovene dialects, which share this development.
en_US
openAccess
Bulgarian language
Bul
Slovene language
SVN
Historical dialectology
Historical lexicology
Migration
Danube
Verba dicendi
Indo-European
The Prehistory and Areal Distribution of Slavic *gъlčěti ‘Speak’
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44152018-04-30T15:35:31Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Reindl, Donald F.
2009-03-22T21:26:14Z
2009-03-22T21:26:14Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 151–168 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4415
http://hdl.handle.net/1808/4415
10.17161/SLS.1808.4415
Slovenščina ima ogovorni sistem, ki se od osnovnega dvojnega ogovornega sistema mnogih evropskih
jezikov loči v tem, da oblikovno razlikuje do štirih ravni formalnosti (neformalno/tikanje,
polformalno/napol vikanje, formalno/vikanje in ultraformalno/onikanje). Do nedavnega je bilo
onikanje v redni uporabi tako v neposrednem kot v posrednem ogovoru (oz. govorjenjem o odsotni
osebi). Čeprav bi lahko slovnične značilnosti onikanja izvirale iz stika z nemščino, se zdi, da
predstavlja slovenska uporaba onikanja v posrednem ogovoru samostojen izum. Avtor analizira
Linhartovo veseloigro Županova Micka z namenom, da razišče in prikaže vzajemno delovanje teh
ogovornih oblik. Podobne raziskave onikanja v drugih jezikih (češčina, slovaščina) bi lahko bolje
osvetlile pojav, ki je prisoten v več slovanskih jezikih.
Slovene has a system of address that differs from the basic binary address system of many European
languages by grammatically distinguishing up to four levels of formality (informal, semiformal,
formal, and ultra-formal). Until recently, ultra-formal address was regularly used in direct as well
as indirect address (i.e., reference to absent persons). Although the grammatical characteristics of
Slovene ultra-formal address (3rd plural) appear to have been the result of contact with German, the
Slovene application of this form to indirect address appears to have been an independent innovation.
Anton Tomaž Linhart’s play Županova Micka is analyzed in order to explore and illustrate
the interaction of these various address forms. Similar studies of ultra-formal address in other languages (e.g., Czech and Slovak) could shed light on a phenomenon that has been attested in multiple Slavic languages.
en_US
openAccess
pragmatics
discourse
honorifics
forms of address
Slovene Ultra-Formal Address: Borrowing, Innovation, and Analysis
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/16722018-04-30T15:46:34Zcom_1808_5894com_1808_11153com_1808_789com_1808_735col_1808_7025col_1808_11154col_1808_1671
Snoj, Marko
Greenberg, Marc L.
2007-08-28T14:56:13Z
2007-08-28T14:56:13Z
2007-01-01
Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 6 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.1672
http://hdl.handle.net/1808/1672
10.17161/SLS.1808.1672
Introductory essay on the occasion of the 10th anniversary of publication of the journal Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies.
en_US
openAccess
SLV
Slovene language
Slovene linguistics
Slovenian language
Uredniška beseda
Article
oai:kuscholarworks.ku.edu:1808/44182018-04-30T15:33:24Zcom_1808_789com_1808_735col_1808_1671
Jurgec, Peter
2009-03-22T21:54:12Z
2009-03-22T21:54:12Z
2007-01-01
Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007): 195−207 http://dx.doi.org/10.17161/SLS.1808.4418
http://hdl.handle.net/1808/4418
10.17161/SLS.1808.4418
V članku so predstavljeni predhodni rezultati obsežnejše akustične študije o prozodiji slovenščine. Pričujoča raziskava o akustičnih lastnostih leksikalnega tona v slovenščini obravnava trajanje samoglasnikov, jakost in osnovno frekvenco. Statistično značilnih razlik ni bilo med prvima, medtem
ko so bile razlike v F0 visoko statistično značilne. Rezultati se precej razlikujejo od predhodnjih.
Dvozložnice se razlikujejo v relativnem F0 posameznih samoglasnikov. V trizložnicah z naglasom
na prvem zlogu se F0 najbolj razlikuje v zadnjem zlogu.
The author presents preliminary findings of a larger acoustic study into prosodic structure of
Slovene. This investigation in acoustic properties of tones in Slovene addresses vowel duration, intensity
and fundamental frequency. Although no statistical differences between both lexical tones
(or pitch-accents) were found in the first and second variable, the third was found highly significant.
The results differ greatly from what was previously established. Disyllables differ in F0 of
the individual vowels. In trisyllables with antepenultimate stress, the F0 difference is the highest in the final syllable.
en
openAccess
Word prosody
tonemicity
Slovenian language
Acoustic Analysis of Tones in Contemporary Standard Slovene: Preliminary Findings
Article