Permanent URI for this collection
Browse
Recent Submissions
Publication Review: Besedotvorni tematski blok na petnajstem mednarodnem slvističnem kongresu v Minsku (2013)(2014-06-26) Voršič, Ines; Breznik, Irena StramljičPublication Review: Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914-1923(2014-06-26) Močivnik, ČrtPublication Publication Review: Saskia Pronk-Tiethoff: The Germanic Loanwords in Proto-Slavic(2014-06-26) Holzer, GeorgPublication Review: Avgust Pavel: Prekmurska Slovenska Slovnica. Vend Nyelvtan(2014-06-25) Šek Mertük, PoloncaPublication Alma Karlin – svojevrstna pisateljska osebnost(2014-06-25) Borovnik, SilvijaČlanek se ukvarja s svojevrstno pisateljsko osebnostjo Almo M. Karlin, rojeno v Celju, ki je bila poliglotka in avtorica številnih potopisov ter drugih literarnih del. Ta dela je, čeprav hči slovenskih staršev, napisala v nemščini in z njimi v času pred drugo svetovno vojno dosegla mednaro- dno slavo. Bila je posebna ne le kot literarna ustvarjalka, temveč tudi kot upornica zoper ženske stereotipe svojega obdobja. Svet je prepotovala v času, ko je bilo samotno potovanje za žensko, ki se preživlja s pisanjem, nekaj popolnoma neobičajnega. Kot avtorica, ki je izvirala iz slovenskega okolja, a je pisala v nemškem jeziku, pa predstavlja tudi zanimiv primer medkulturne identitete. S svojimi literarnimi deli, od katerih večina ostaja še vedno neraziskanih, je kršila najrazličnejše klišeje in tabuje, zato jo uvrščamo med tiste osebnosti, ki so s svojo vztrajnostjo in ustvarjalnim pogumom zaznamovale 20. stoletje. This article is concerned with a peculiar author, Alma Karlin, born in Celje. She was a polyglot and an author of numerous travelogues and other literary works. Although Alma Karlin was the daughter of Slovenian par- ents, she wrote in German, and before the second World War her work became internationally recognised and famous. Still, even in postmodern times, she represents an interesting case of intercultural identity. Alma Karlin was also an eternal rebel against female stereotypes in her own time. She has travelled the world in times, when this was considered rath- er odd and unusual for a self-employed female writer. With her literary works, many still unexplored, Alma Karlin broke numerous clichés and taboos. That is why she can be classified as one those special, persistent and courageous personas and writers that characterised the 20th century.Publication Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk(2014-06-25) Steger, Jožica ČehV izbrani pripovedni prozi Pavline Pajk so predstavljeni idilični prostori (vrtovi, gaji, ribniki in gozdne jase), ki s posameznimi prvinami spomi- njajo na locus amoenus. Praviloma se pojavljajo v vlogi romantičnih hete- rotopij kot iluzijski prostori počitka, branja, ročnega dela, premišljevanja, zaupnih pogovorov, uživanja na svežem zraku ali ljubezenskih srečanj, vsaj na enem mestu pa je opazna tudi njihova razgradnja. Idilični prostori, v katere so umeščeni ženski liki, opozarjajo obenem na tradicionalni kon- cept istovetenja ženske z naravo, kar se pokaže v prevladujoči rastlinski oziroma cvetni metaforiki za žensko, temelječi na konceptualni metafori ŽENSKA JE RASTLINA. Vendar ta metafora ne govori le o ženski ali o konvencionalnosti pisateljičinega sloga, temveč sporoča tudi prevladu- joče predstave o razumevanju ženske v družbeno-kulturnem kontekstu 19. stoletja. The narrative prose by Pavlina Pajk speaks of idyllic spaces (gardens, ponds and forest clearings, etc.), which are in some of their elements remi- niscent of the locus amoenus. As a rule they appear in the role of romantic heterotopias, i.e. as spaces of rest, reading, knitting and sewing, places of reflection, confidential conversations, and places for enjoying the fresh air or amorous encounters. In the novel Slučaji usode (Strikes of Fate) the idyllic image of the garden is also decomposed. Idyllic spaces in which female characters are placed thus remind us of the traditional concept of the integration of woman with nature, which is featured in the predominant plant metaphors for women based on the conceptual metaphor WOMAN IS A PLANT. However, this metaphor does not speak only of a woman, or of the conventionality of the author’s style, but announces also the prevailing understanding of the perceptions of women in the socio-cultural context of the 19th century.Publication Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika(2014-06-25) Oštir, Alja Lipavic; Vasiljevič, Anja; Koletnik, MihaelaPrispevek prikazuje rezultate anket o poznavanju in rabi slovenskih pregovorov pri skupini informantov različne starosti v Sloveniji. Pre- govori so del njihovega pasivnega leksikona (povprečno poznavanje v 83 % in raba v 24 % pri govorjenju ter 12 % pri pisanju). Razlike kažejo tudi sociodemografski parametri, tako poznavanje pregovorov linearno narašča z izobrazbo informantov. Parameter kraj bivanja ni pokazal statistično pomenljivih razlik, enako velja tudi za parameter spol. Anketa je pokazala nekaj razlik tudi med posameznimi nareč- nimi skupinami. Nekatera odstopanja bi lahko pojasnile le nadaljnje raziskave, ki bi gotovo odprle tudi nova vprašanja in nakazale nove poti raziskovanja. The statistical analysis of the results obtained by means of a sur- vey conducted among speakers of the Slovene language have shown that proverbs represent a significant part of the individual passive lexicons of the majority of speakers. The results have shown that the informants use proverbs verbally more often than in written form. The empirical study has a sociolinguistic character: a linear increase in proverb knowledge was ascertained based on the respective levels of education of the informants. The results have not revealed any significant differences with regard to the factors of location (living in a metropolitan or a rural area) and gender respectively, while indi- vidual differences were observed with regard to the factor of dialect. In order to explain some discrepancies, further research is needed, which surely would lead to new points of perspective on the matter.Publication Отсубстантивные имена действия с формантами отглагольных nomina actionis в современных русском и польском языках(2014-06-25) Коряковцева, елена и.Namen članka je, da dokaže, da obstajajo vrste denominativne nomina actionis z obrazila -ование/-owanie v sodobnih ruskih in poljskih besedotvorje sistemov. Da bi to dosegli, so bili analizirani besedotvorne osnove denominativne nomina actionis in njihove pomenske posebnosti so bili pridobljeni.Avtor se osredotoča tukaj na interakciji izraz-formacijske modelih z besedotvorne podsistemov ruskem in poljskem nomina actionis. Besede so izbrane iz ruskih in poljskih neologic slovarjih. Analiza zajema tudi številne zadnjih besed najdemo v medijih, ki so se pojavile v zadnjih nekaj letih in še niso bile navedene v strokovnih slovarjih. The aim of the article is to prove that there exist types of denominative nomina actionis with formants –ование/-owanie in contemporary Russian and Polish word-formation systems. In order to prove this, word-formation bases of denominative nomina actionis have been analysed and their semantic peculiarities have been obtained. The author focuses here on the interaction of term-formation models with the word-formation subsystems of Russian and Polish nomina actionis. The words are selected from Russian and Polish neological dictionaries. The analysis also covers a number of recent words found in the press that have emerged over the past several years and have not yet been listed in professional dictionaries.Publication Diachrone und synchrone Aspekte von Personal-, Possessiv- und Demonstrativpronomina in der Slawia(2014-06-25) Wonisch, ArnoNamen prispevka je prikazati nekatere podobnosti in razlike v sistemu osebnih, svojilnih in kazalnih zaimkov v stari cerkveni slovanščini in v današnjih slovanskih jezikih. Po kratkem uvodu s splošnimi podatki o poimenovanju te besedne vrste v slovanskih jezikih sledi krajša analiza navedenih zaimenskih kategorij z diahronega in s sinhronega vidika. Na ravni zaimkov je opozorjeno tudi na nekatere posebnosti v odnosu med prvim slovanskim knjižnim jezikom in sodobnimi jeziki slovanske jezikovne družine. The aim of this article is to identify relevant correspondence, simi- larities and differences in the system of personal, possessive and de- monstrative pronouns in Old Church Slavic and the present Slavic languages. After the first part, which is devoted to some general as- pects of the nomination of pronouns in the languages in question, it is continued with the analysis of the mentioned kinds of pronouns on the diachronic and synchronic level, which is proceeded with the description of some mentionable aspects in pronominal systems in the first Slavic literary language and in the present-day languages.Publication Genetolingvistična klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov(2014-06-25) Šekli, MatejV prispevku je obravnavan nastanek posameznih vzhodnoslovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika iz prvotne vzhodne slovanščine. Znotraj le-te sta se pojavili dve inovativni središči, in sicer seve- rovzhodno (»rusko«) in jugozahodno (»ukrajinsko«), iz katerih sta se oblikovali ruščina in ukrajinščina, med njima pa na zahodnem ob- robju prehodni geolekt beloruščina. Za vsak vzhodnoslovanski jezik so prikazane njegove definicijske lastnosti, ki ga razmejujejo znotraj vzhodne slovanščine in v razmerju do sosednjih jezikov, ter model njegove lingvogeneze. The article attempts to classify East Slavic languages according to the model of their respective linguogeneses, focusing on the development of individual geolects from the original East Slavic. For an early stage of East Slavic two focal areas can be established, viz. North-Eastern East Slavic (Russian) and South-Western East Slavic (Ukrainian), the transitional area being occupied by Western East Slavic (Belorussian). The attempt is made to establish the defining characteristics which delimit the individual East Slavic idioms within the wider linguistic area and in relation to each other.